Moj sin obiskuje kmetijsko šolo v kateri imajo veliko praktičnih predmetov in prakse in je zaščitna obutev še kako dobrodošla. Sprva nisem premišljeval o tem, bil sem ponosen, da j izbral šolo, ki ga veseli in da bo on tisti, ki bo naprej vodil tradicijo naše kmetije, kajti danes večina otrok obupa nad kmetijami in se po navadi odpravijo na drugo življenjsko pot.
Moj sin je bil vedno priden, že od malega mi je vedno pomagal, bil zraven, ko sem delal stvari in se tako veliko naučil. Tokrat pa je izbral kmetijsko šolo, kar sem sam upal. Ko je začel hoditi v šolo, sem videl ,da pogosto hodi domov z umazanimi in uničenimi čevlji, takoj sem vedel, da bi mu zaščitna obutev prišla prav. Tako bi za v šolo imel eno obutev v šoli pa bi drugo pustil v garderobi. Ne vem kako to, da že prej nisem pomislil na to, on pa mi nič povedal, ker nikoli ni bil takšen otrok, da bi stvari zahteval, enostavno me ni hotel obremenjevati, da bi imel dodatne stroške, a zaščitna obutev zanj je bila potrebna.
En dan po končani šoli sem ga šel iskat in odpeljala sva se do trgovine z zaščitnimi oblačili, rekel sem mu, da je zanj zaščitna obutev pomembna in da naj si izbere kvalitetne čevlje in seveda če še kaj potrebuje od oblačil, kajti še kako prav pride, če se v praksi preobleče. Kako sem jaz srečen, da imam tako hvaležnega sina, prav v očeh mu je bila videti hvaležnost, ko je izbral čevlje. Če bi bilo po njegovo, bi bila njegova zaščitna obutev najcenejša, tako pa sem stopil zraven in prodajalki rekel, da naj pokaže kvalitetno obutev. Dobil je kvalitetne hlače in obutev. Drugi dan je zaščitna obutev še kako s ponosom romala v šolo, jaz pa sem srečen, če je srečen moj sin.
…