Toliko sem govorila o tem, kako je ročna svetilka odlična rešitev za marsikdaj, da sem svojo nekam založila. Če bi se vsaj spomnila kdaj in kje sem jo nazadnje uporabila, pa se tudi tega ne spomnim najbolje. Vem, da sem jo imela nazadnje, na izletu, ampak vem pa tudi, da sem jo vmes uporabljala in to ne le enkrat, kdaj točno je bilo pa nazadnje pa niti ne vem več. Toliko imam stvari, da si ne morem več točno zapomniti, kaj je bilo včeraj in kaj predvčerajšnjem, vem samo, da je bilo.
Ta izziv glede iskanja, kje se je založila, ročna svetilka bo mnogo večji, kakor sem pa mislil, da bo. Moram se namreč spomniti, kaj sem nazadnje delala z njo in kje, ker je to edini način, da najdem mesto, kjer bi se lahko ročna svetilka nahajala sedaj. Zgotovo je na nekem čudnem mestu, kakor so vse stvari, ki jih založim. Sicer sem vsa ta nenavadna mesta, za katera vem, že pregledala, ampak žal ročna svetilka ni bila tam, tako, da mi ne preostane drugega, kakor pa, da iščem dalje in upam, da se kmalu najde. Vseeno bi jo rada našla in dala nazaj v nahrbtnik za izlete, ker se ne bi rad znašla, kje v hribih, ko bom brez nje.
Ko sem to razmišljala, sem se spomnila, da morda nisem dobro pregledala nahrbtnika in bi bilo dobro, da ga ponovno pogledam. Res sem to naredila in po vseh pregledanih predalih nisem imela sreče. Ko sem pa našla manjšo torbico, v katere shranjujem različne stvari in jo odprla, se je pa ročna svetilka končno našla. Ne vem niti približno, zakaj sem jo pospravila tja, ker je tja nikoli ne pospravim. Vsekakor sem bila pa tisti hip vesela, da se je ročna svetilka našla in to je bilo vse, kar sem si tisti hip želela.…