Ko so se začeli ukrepi in smo morali nositi maske, sem bila srečna, da sem znala delati s šivalnim strojem. Ker je bila pralna maska dovoljena, sem takrat zašila maske za vso svojo družino.
Čeprav se nisem nikjer izobraževala, nisem hodila na nobene tečaje, je pa res, da sem imela dedka, ki je znal šivati, bil je pravi mojster šivanja in tako sem ga večkrat opazovala. Nikoli se nisem učila, mi pa je dedek pogosto pokazal, kako se šiva. Tako mi je sedaj prišlo prav, ker je bila dovoljena pralna maska in jaz sem si kupila bombažno blago in začela šivati.
Prva maska je bila bolj tako, seveda sem se še učila, tako sem naredila prvo samo zase. Tudi pri drugi sem se še lovila, potem pa je šlo lažje. Pravzaprav sem pričakovala, da bo lažje, vseeno pa pralna maska zahteva svoj čas in niso tako hitro zašite, kot sem sama pričakovala.
Ko so je moja družina videla, da šivam maske, so mi jih vsi naročevali in kar naenkrat sem imela toliko dela, da sem skoraj pol dneva samo šivala. Prepričana sem, da je pralna maska super in da jo je veliko lažje nositi, kot pa tiste medicinske. To so mislili tudi vsi ostali, ki so mi maske naročevali.
Ko sem šivala maske drugim, sem jih vprašala, kako si želijo, da je njihova pralna maska videti in da če želijo, lahko sami kupijo blago, tako je meni bilo lažje, ker nisem rabila po blago in nisem rabila izbirati kakšno masko si želijo.
Kdo bi si misli, da bom kdaj šivala maske, pralna maska je postala pri meni moj vsakdan, šivala sem jih vsak dan in vsak dan me je, kdo poklical, da je naročil še nove in nove.
Sedaj moje pralne maske nosijo skoraj vsi v družini in vsak čas moram zašiti novo, ker so prejšnjo izgubili. …